|
hosted by: freehost386.com |
Za skok na temo klikni na povezavo:
| Uvod | Vzorčevalniki (Samplerji) |
Vsaka generacija je bila, je in bo tako ali drugače zaznamovana med drugim tudi z glasbo. Vsi jo poslušamo, vemo, kaj nam je všeč in kaj našemu ušesu ni prijazno. Malokdo pa se vpraša o tem, kako bi ustvaril glasbo, ki mu je všeč, katere zvok je kvaliteten, dovršen in je všeč tudi drugim. Mladi so nadobudni in se hitro navdušijo ter zagrizejo za vse, kar jih vsaj malo veseli. Potrebno je le malo vzpodbude in informacij za tisti začeni odriv proti ustvarjanju in udejstvovanju, ki so ga vede ali nevede željni vsi. Vsakdo rad pokaže kaj je naredil, se pohvali, prodre v družbo, razišče nove načine ustvarjanja in udejstvovanja, ter konec koncov tudi najde svoje mesto v svetu.
Za ustvarjanje glasbe pa ni nujno potrebno znanje igranja inštrumentov, kot so kitara, bobni, violina, klavir, trobila, pihala, itd. Potreben je le posluh, volja, nekaj tehničnega znanja in to, s čimer se ukvarja moja seminarska naloga – napotki ter opis programske opreme, s katero se ta glasba ustvarja. Vse stvari bom opisal karseda podrobno obenem pa se bom trudil da bo naloga razumljiva tudi tistim bolj laičnim bralcem in uporabnikom.
V seminarski nalogi bom najprej na kratko opisal programsko opremo, v katero se bom poglobil, na kratko opisal zgodovino programa, opisal komponente, ki jih ponuja program reason, njihov namen, ter nenazadnje tudi konkreten primer ustvarjanja skladbe z pogramom Reason,. Vmes bom navedel tudi nekaj trikov in nasvetov.
Opisal bom tudi ustvarjanje glasbe s pomočjo zunanje MIDI komponente, katero vključimo v računalnik in s pomočjo MIDI signalov, sproženih s klaviatursko tipkovnico zaigramo melodijo s prednastavljenim zvokom, sintetizatorjem, oziroma inštrumentom v programu Reason. Igranje s temi komponentami je skoraj popolnoma enako igranju pravega klavirja, le da si lahko tu nastavimo še vrsto drugih zvokov in glasbil od klavirja,, orgel, do kitare, violin, ter celo bobnov in ostalih ritmičnih glasbil.
Ključne besede:
Mladina dandanes (predvsem najstniki) je v neke vrste krizi, saj za sabo ne puščajo konkretnih produktivnih sledi oziroma pečatov in izdelkov, saj bi se večina rada le zabavala ter reproducirala kar ustvarijo drugi, pa čeprav jim je redkokdaj izdelek všeč v celoti. Naj si bo to glasba, likovna umetnost, fotografija, knjige, … Resnično redkokdo najde čisto popoln in zadovoljiv izdelek, ki bi mu bil všeč. Zato je potrebno mladino vzpodbuditi k ustvarjanju in udejstvovanju, jim pokazati pot, način dela, ki je dosegljiv vsem in ni pretežak oziroma prenaporen. Ena boljših rešitev je predstavljena v moji projektni nalogi.
Youth nowadays (mainly teenagers) is in a sort of crysis, becouse noone is making anything productive in their lives, noone is leaving his mark in the world. Most of them just want to have fun and just listena or look and talk about what other people made or have done, although they rarely like the product completely. It is becouse of this, that we should encourage this youth to make something on their own, to make art and leave something behind them for other generations to follow. This is actually not that hard, and it is accesible to everyone who wants it. One of the best solutions is presented in this project.
Dovolj bo že računalnik s spodobno strojno opremo:
Windows XP ali Vista
Procesor Intel P4 / AMD Athlon XP ali boljši
512 MB ram spomina
Ekran resolucije 1024×768
2 GB prostora na trdem disku
DVD Predvajalnik
Ko prvič pogledamo program Reason si mislimo „O moj bog, koliko vsega, kje naj sploh začnem?!“. Vendar vse skupaj pravzaprav ni tako zelo težko. Ker program sam po sebi ni potraten, zanj ne potrebujemo posebno dobrega računalnika, zgolj osnovna konfiguracija bo zadostovala. Program je namreč izredno samozadosten, nalaganje zvokov in inštrumentov iz zunaj ni potrebno, še manj snemanje.
Prav tako je Reason samozadosten na ravni programske opreme saj deluje popolnoma samostojno, ne rabite naložiti nobenega podpornega programa, prav tako Reason ne potrebuje nobenega pomožnega programa za ustvarjanje samo. Vseeno pa program podpira združevanje z naslednjimi programi:
Reason je sestavljen iz več manjših komponent, ki delujejo kot majhni podprogramčki, ki se preko vmesnika imenovanega sekvencer (ta ima sicer primarno funkcijo časovnega premikanja po skladbi) kombinirajo v sinhronizirano celoto.
Vse skupaj pa je narjeno z izredno organskim priokusom, saj lahko dobesedno vidimo, izključimo in preklapljamo žice, ki povezujejo te male komponente, če nam katera ne paše.
Novembra leta 2000, ko je izšla prva različica programa Reason (v 1.0) je obsegala osnovni nabor efektov, inštrumentov ter mešalnih pripomočkov, ki smo jih lahko kot tudi pri današnji različici naložili v tako imenovani „rack“. Vse skupaj nas spominja na pravi mali producentski studio, v katerem stojijo raznorazne klaviature, 16-kanalna mešalna miza, razni efekti, kombinatorji, in ostale komponente. Edina razlika je ta, da bi za vse te komponente v fizični obliki potrebovali velik prostor in veliko denarja, na računalniku pa rabimo kvečemu povprečno dobre karakteristike ter nekaj časa in seveda potrpljenja.
Že v prvi različici Reasona so se dale vse komponente preko MIDI „sekvencerja“ povezati in kontrolirati z drugimi tovrstnimi programi (Pro Tools, Logic, Cubase, GarageBand, ...). Reason za tovrstno sodelovanje uporablja protokol imenovan ReWire, ki deluje kot neke vrste nevidni kabel, ki povezuje dva izbrana programa, kot bi pravi kabel povezoval dve naprave.
V drugi različici programa je prišlo do kar nekaj novosti, kot so nov sintetizator (Malström Graintable Synthesizer), nov vzorčevalnik (ang. sampler) in nova zvočna banka orkesterskih inštrumentov zanj. Poleg novih komponent je bila velika novost še izboljšan transportni sistem (sekvencer), ki je v 2.0 dobil še več fleksibilnosti (povečava, rezalnik, vlečenje črt, …) in se je lahko celo popolnoma ločil od dela z rackom in je tako delo postalo preglednejše.
Omeniti je vredno še to, da je program dobil podporo za nove operacijske sisteme (Windows XP, Mac) in možnost prepoznavanja novih elementov strojne opreme (klaviature in ostali MIDI nadzorni elementi).
Ker so avtorji že pred verzijo 3.0 dodali veliko novih komponent je bila nova večja izdaja programa verzija 2.5. Ta verzija je prinesla nekaj novih efektov, kot so nov reverb (RV7000 Advanced Reverb), ki je bil za razliko od prejšnjega, manj zmogljivega narejen dvokanalno (stereo) in je imel vgrajenih več manjših efektov, enota za distorzijo (Scream 4), ter raznih razdelilcev in spajalnikov (Spider Audio/CV Merger & Splitter).
Prva večja novost v tej različici je kombinator, ki ni niti sintetizator, niti efekt, niti sampler, hkrati pa je lahko vse to, saj z njim lahko povežemo več inštrumentov in naredimo enega. Druga novost je paket za finejšo končno obdelavo zvoka, imenovan Mclass Mastering Suite. Ta vsebuje nov, zmogljivejši izenačevalnik, enoto za kontrolo stereo širine, kompresor ter ojačevalnik. Prav tako so prenovili brskalnik, ter dodali nekaj novih zvokov, dobrodošla novost pa je tudi manjši 6-kanalni mešalni dodatek, s katerim lahko delamo podobno kot s kombinatorjem.
Najnovejša različica programa se ne ponaša z kvantiteto novosti, zato pa so novosti kvalitetnejše, kar srečamo že pri prvi od teh: Polysonic Syntgesizer Thor. Ta novi inštrument je po domače rečeno prava pošast. Z njim lahko sintetiziramo ne le navaden inštrument, ampak lahko že na samem Thoru dodamo 6 efektov (razni filtri, reverbi, …) ter nastavimo podrobne nastavitve za čisto vsakega od teh. Kombinacij je tako rekoč neskončno, saj je Thor analogen sintetizator z zelo veliko prilagodljivostjo zvoka. Ostale novosti so manjše, a vseeno so prinesle popolnoma nov način dela, s katerim so nekateri zadovoljni, drugi spet ne. Takšen je naprimer novi sekvencer oz. transport, katerega lahko sedaj, kot vse ostale komponente v racku, popolnoma avtomatiziramo, in katerega lahko upravljamo s pomočjo bližnjic na tipkovnici. V sekvencer so vgradili tudi popolnoma novo funkcijo imenovano ReGroove, s katero lahko ustvarimo bolj „organski“ zvok tako, da redefiniramo točnost udarcev bobna ali igranje basa oz. katerega drugega inštrumenta. Tako se prav subtilno in nevidno razbije monotonost in končni izdelek se sliši manj plastično, torej bolj organsko.
So naprave za digitalno sintezo zvoka, s katerimi oponašamo prave inštrumente, kot so kitare, klavirji, orgle, …. Vse sintetizatorje se da avtomatizirati in programirati s pomočjo vgrajenih mogulatorjev, filtrov in oscilatorjev.
To je srednje zmogljiv sintetizator z mono izhodom (to lahko po potrebi popravimo z Spider Audio/CV Merger & Splitter, povečini pa to ni potrebno), ki se največkrat uporablja kot sintetizator za igranje nizkih tonov oz. tako imenovanih bas linij. Vgrajena imaa dva filtra in dva oscilatorja, na katerih s pomočjo višanja in nižanja tonov ter spreminjanja oblike frekvence („waveform“) ustvarimo želen zvok. Odličen začetni inštrument.
Je izredno zmogljiv sinretizator z visokodefinicijskim stereo izhodom, ki se lahko uporablja za čisto vse. Z njim lahko zaigramo kitaro, orgle, visokotonska trobila, ali raznorazne bas linije. Šest manjših predkomponent nam omogoča vsesplošno uporibanje in manipulacijo zvoka. Sintetizator je zmogljivosti primerno zelo zahteven, zato ga začetnikom ne priporočam, razen če imate željo po raziskovanju funkcij.
Je zmogljiv sintetizator, primeren predvsem za elektronske zvoke. Sicer je potencialna manipulacija zelo velika, ampak naprava temelji na elektronskih zvokih, ki pa vseeno niso plastični. Med sintetizatorji je posebnež, ker se z njim da razporejati bobne (Le-ti so sicer nerodni, saj rabimo za vsak boben drug sintetizator.) ter ritmične efekte.
So naprave, s katerimi uporabljamo od zunaj naložene zvoke jih moduliramo, režemo in razporejamo.
Je srednje zmogljiv sampler, ki omogoča osnovno modulacijo zvoka, vgrajen ima en filter in en oscilator. Z njim sicer upravljamo podobno kot s sintetizatorji, vendar je produkt popolnoma drugačen.
Je zelo zmogljiv vzorčevalnik, ki omogoča bolj precizno modulacijo in manipulacijo. Z njim lahko prilagajamo in moduliramo vsak odsek oz. ton posebej. Ima dva modula LFO, ter en filter. Prav tako kot s kolegom NN19 se tudi s tem ukvarjamo na podoben način kot s sintetizatorji, vendar je rezultat prav tako popolnoma drugačen od sinteze.
Ta sampler je popolnoma drugačen od NN19 in NN-XT, saj je bolj kot na modulaciji poudarek na sami razporeditvi zvokov oz. tonov. Tako lahko iz neke melodije z pravilnim razsekavanjem in razporejanjem dobimo popolnoma novo.
„Bobnmašina“ na prvi pogled nikakor ne zgleda kot sampler, prej kot neke vrste mešalna plošča vendar kaj hitro ugotovimo da temu ni tako. To je namreč izredno zmogljiv sampler, v katerega naložimo vsak zvok posamično v deset različnih malih modulatorjev, nakar jih razporedimo, kakor želimo da bobnar „udarja po bobnih“.
Za prvi obisk v program Reason bomo potrebovali le tri od osnovnih orodij.
Začnimo z delom:
Za informacijsko rešitev sem si izbral anketno metodo, in sicer sem povpraševal mlade po vplivu glasbe na njihov vsakdan ter po njihovem osebnem (predvsem produkcijskem) stiku in odnosu z glasbo.
Vzorec namreč ni bil načrtno izbran, saj je anketo rešilo le 12 ljudi, od tega 1 ženska in 11 moških. Starosti so bile različne, od 17 do 23 let. Čisto vsi glasbo poslušajo dnevno, i česar sklepamo, da ma relativno velik vpliv na njihov vsakdan in življenje. Sedem ljudi je opredeljenih v glasbi, ki jo poslušajo, od katerih štiri poslušajo rap, tri pa rock glasbo (nekateri kombinirajo tudi ostale zvrsti). Od ostali petih, ki so neselektivni v poslušanju glasbe poslušajo tri rap glasbo, dva pa rock (prav tako v kombinaciji z kakšno drugo zvrstjo, vendar so te v ospredju). Presenetljivo pa je, da je kar 9 od 12 vprašanih na vprašanje, če so že kdaj sami ustvarili kakšno skladbo odgovorilo pritrdilno. Od teh devetih dva ustvarjata oz. sta ustvarjala z glasbili, sedem pa z računalnikom. Preostali trije, ki glasbe še ne ustvarjajo so na vprašanje, če bi lahko ustvarjali le s pomočjo računalnika odgovorili pritrdilno, kar potrjuje to, da mladim ni potrebno veliko vzpodbude, da nekaj konkretnega ustvarijo.
S svojo anketo sem ugotovil, da je glasba zelo pomemben del vsakdanjika mladih ljudi (dijakov in študentov v mojem primeru) in, da se veliko ljudi ukvarja z njo. Večinoma se ukvarjajo z njo zaradi relaksacije in stresnih dnevnih situacij, nekaterim pomaga že, če jo samo poslušajo. Skrivnostno blagodejni vpliv glasbe na naša ušesa je splošno znan in neizpodbiten pri vseh ljudeh.
Okusi pa so različni, kar je razumljivo, saj smo si različni tudi ljudje. Nekateri se lažje relaksirajo ob glasnih in hitrih zvokih elektronskega techna ali trdoskornega metala, spet druge sproščajo počasne, tihe, nežne melodije reaggeja, popa, ter ostalih podobnih zvrsti.
Nedvomno pa je samozadovoljstvo na vrhuncu, ko ustvarimo nekaj svojega, ko končamo svoj izdelek, in lahko ponosno rečemo ter ga pokažemo prijateljem, ki nas po možnosti pohvalijo in nas s tem še vzpodbudijo k nadaljnemu udejstvovanju v tej smeri.
Tabelni prikaz dela ankete:
|
N=12 |
Z računalnikom |
Z inštrumentom |
Drugo |
|
Število anketirancev |
9 |
2 |
1 |
Dejstvo je, da dandanes ustvarjanje glasbe izgublja pomen, kot tudi skoraj vse ostale stvari, ki so nekdaj veljale za stvari, ki jih lahko počnejo le izbrani nadarjeni individualci. Kot tudi večina stvari se da glasbo enostavno ustvariti s pomočjo računalnika, zaradi česar se kvaliteta in kriterij za določanje te kvalitete drastično znižuje.
Zato je treba preden vsakogar vzpodbudimo k ustvarjanju glasbe razmisliti, če je res varno za to vejo umetnosti, če se popolnoma vsi z njo ukvarjajo in se v njej udejstvujejo. Pomembno je namreč, da se glasba ustvarja zaradi potrebe po izražanju, da dosežemo nek umetniški status, celo katarzo, ne pa le zaradi potencialnega dobička.
Pomembno je tudi, da poleg celotne informacijske revolucije, ki se dogaja povsod in zdaj ne ovržemo vrednot fizičnega, dejanskega sveta, vendar se na „dobre stare čase“ ne smemo zanašati, saj je prav tako pomembno, da smo dokaj v koraku s časom.
Zatorej ustvarjajmo za svoje zadovoljstvo, ne pa le za svoj materialni dobrobit. Veliko bolj zadovoljni boste, če boste ustvarili to, kar bo všeč vam, nekaj ob čemer se boste lahko tudi sami počutili dobro, ker ste to naredili zase, kot pa, če delate za nekoga drugega in morate tako narediti izdelek, ki bo sicer vaš, vam pa nikakor ne bo všeč.
Wechtersbach, Rado (2005): informatika. Ljubljana: Saji
http://www.soundonsound.com/sos/mar01/articles/propellorhead.asp?print=yes
http://www.soundonsound.com/sos/Sep02/articles/reason.asp?print=yes
http://www.soundonsound.com/sos/dec03/articles/propellerhead.htm?print=yes
http://www.soundonsound.com/sos/may05/articles/reason.htm?print=yes
http://www.soundonsound.com/sos/nov07/articles/reason4.htm?print=yes
| chat386.com :: mail386.com :: games386.com :: afnegunca.com :: start386.com :: si386.com |